Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov iz davčnega in carinskega področja ter izvaja nadzor tudi na drugih področjih, na katerih je pristojen FURS kot nadzorni organ.
FURS opravlja nadzor s področja:
FURS opravlja naslednje vrste finančnih nadzorov:
Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih, kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.
Uradne osebe opravljajo naloge finančne uprave v uniformi ali civilni obleki. Kadar opravljajo naloge v civilni obleki se na začetku finančnega nadzora izkažejo s službeno izkaznico.
Uradne osebe FURS, ki imajo posebna pooblastila za izvajanje nadzora so inšpektor, carinik, preiskovalec in kontrolor.
Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog FURS:
Uradna oseba lahko v postopku finančnega nadzora, glede na ugotovitve zbrane v nadzoru, izvaja različne ukrepe, npr. izda odmerno odločbo, uvede prekrškovni postopek, prepove opravljanje dela, zapečati poslovne prostore in spletne strani, odstopi zadevo ustreznemu organu (npr. če zazna sum storitve kazniva dejanja).
FURS zavezance za davek obvešča o področjih, kjer ugotavlja nepravilnosti, ter jih javno poziva k samoprijavi. Rezultat tega je, da se vse več zavezancev za davek odloča za samoprijavo in prostovoljno poravna neplačane davčne obveznosti, s čimer se izogne kaznovanju za davčne prekrške.
Finančni nadzor se lahko opravlja v:
Finančni nadzor se praviloma opravlja v poslovnem delovnem času. Lahko pa tudi izven poslovnega delovnega časa, če je to nujno potrebno zaradi namena nadzora.
Davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju: DIN) obsega nadzor nad upoštevanjem zakonov, in sicer z namenom ugotoviti ali so dajatve pravilno in pravočasno obračunane in plačane.
Praviloma se prične z vročitvijo sklepa o začetku DIN. Davčni inšpektor (v nadaljevanju: inšpektor) lahko začne opravljati DIN po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Če je ogrožen namen DIN, se postopek lahko začne tudi brez izdaje sklepa, in sicer s tem, ko inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja DIN.
Po končanem DIN inšpektor sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Na zapisnik lahko zavezanec za davek poda pripombe najpozneje v 20 dneh (če gre za carinske zadeve pa je ta rok 30 dni) po njegovi vročitvi.
V primeru prejema pripomb s strani zavezanca in če se te nanašajo na nova dejstva in dokaze, ki so obstajala pred izdajo zapisnika ter jih zavezanec upravičeno ni mogel navesti, inšpektor izda dodatni zapisnik. V primeru, da zavezanec ni podal pripomb na (dodatni) zapisnik ali pripombe ne navajajo nova dejstva in dokaze, inšpektor izda odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba v 30 dneh od njene vročitve.
Če v postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, inšpektor izda sklep o ustavitvi postopka. V primeru neplačila davčnih obveznosti, FURS začne davčno izvršbo.
Davčni nadzor davčnih obračunov in nadzor posameznega področja poslovanja sta postopkovno podobna davčnemu inšpekcijskemu nadzoru, s to razliko, da gre za nekoliko poenostavljen postopek nadzora, ki ne zahteva izdajo sklepa in so določeni tudi krajši procesni roki (npr. pripombe na zapisnik je potrebno podati v 10 dneh po vročitvi zapisnika). V okviru teh postopkov nadzora lahko zavezanec še vedno izkoristi možnost samoprijave.
Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja.
Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na druga obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.
Pravica, ki je hkrati tudi dolžnost zavezanca, je sodelovanje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v nadzoru. Zavezanec je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in ostalo dokumentacijo in dajati pojasnila. Obveznost zavezanca je, da se odzove vabilu inšpektorja, v nasprotnem primeri se zavezanca lahko prisilno privede.
Ostale pravice zavezancev so:
Če zavezanec sam pred začetkom DIN odpravi nepravilnosti v obliki samoprijave ali v DIN predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun:
Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka DIN oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka v obliki samoprijave predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. V tem primeru zavezanec ni sankcioniran za prekršek in zagotovi si nižjo obrestno mero od dodatno ugotovljene obveznosti, in sicer v višini 3 % letno.
Novost po 140. a členu Zakona o davčnem postopku: Zavezancu je dana možnost, da v postopku DIN predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, in sicer v 20. dneh po vročitvi zapisnika. Hkrati s predložitvijo obračuna plača davek, ugotovljen v predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem davčnem obračunu, skupaj z obrestmi od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna, in sicer s fiksno obrestno mero v višini 5% letno. V tem primeru se davčni inšpekcijski postopek ustavi s sklepom in zavezanec ne odgovarja za davčni prekršek.
Kadar FURS v postopku nadzora ugotovi davčno obveznost in izda odmerno odločbo pa uporabi višjo obrestno mero v višini 7 % letno.
Pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoča.